Ali je prispevek slovenske živinoreje k podnebnim spremembam precenjen?

Jože Verbič

POVZETEK
Za živinorejo so značilni veliki izpusti metana. Metan uvrščamo
med kratko obstojne toplogredne pline. Za razliko od CO2, ki se
v ozračju zadrži več stoletij, se metan oksidira v približno 12
letih. Za poročanje Okvirni konvenciji Združenih narodov o
spremembi podnebja (UNFCCC) uporabljamo metodo
potencialnega globalnega segrevanja za stoletni časovni
horizont (GWP100). V zadnjem času se vse pogosteje pojavljajo
kritike, da metoda GWP100 ni najbolj primerna za oceno
kumulativnega učinka trajnih izpustov kratko-obstojnih plinov
na podnebje. Raziskovalci so razvili metodo, ki upošteva
lastnosti kratko obstojnih onesnaževal zraka (GWP*). Za to
metodo je značilno, da bolje napoveduje odziv temperature
zemeljskega površja na izpuste kratko-obstojnih plinov kot
GWP100. S primerjavo obeh metod je bilo ugotovljeno, da
metoda GWP100 precenjuje prispevek slovenske živinoreje k
segrevanju podnebja za 4,6 krat.