Rafael Mihalič

POVZETEK
Intermitirajoči viri električne energije (OVE), predvsem
vetrne (VE) in sončne elektrarne (SE), prevzemajo vedno večji
delež v proizvodnji električne energije. V Sloveniji je rast
količine SE eksplozivna. Tak razvoj lahko pripišemo
subvencijam in privilegiranemu položaju na trgu. Če naj bi bila
“veter in sonce zastonj” in subvencije kljub temu potrebne, se
lahko upravičeno vprašamo: “Koliko pa je na trgu sploh vredna
električna energija iz OVE?”
V članku smo zato za Nemčijo in Slovenijo analizirali
tržno vrednost proizvodnje OVE za leto 2023 in prvo polovico
leta 2024. Izračuni so temeljili na javno dostopnih podatkih.
Izkazalo se je, da zaradi lastnosti OVE in obratovalnih
značilnosti elektroenergetskega sistema (EES) tako v Nemčiji,
kakor Sloveniji, pride do izrazitega tako imenovanega
kanibalskega učinka na trgu. V Sloveniji omenjeni učinek
zmanjša tržno vrednost energije iz SE v letu 2024 na nekaj nad
polovico tiste, ki bi jo pričakovali, če v EES ne bi bilo SE. Ta
vrednost je le malo nad tisto v Nemčiji, čeprav je relativni delež
energije iz SE približno 2 x manjši, kot v Nemčiji. Sklepamo,
lahko, da zaradi povezanosti Entso-e sistema Nemci problem
kanibalizma cen deloma “izvažajo”, mi pa “uvažamo”.
Pri vsem tem nismo upoštevamo stroškov obratovanja in
nadgradnje EES zaradi OVE. Že samo “redispatching” potisne
vrednost energije iz Nemških SE navzdol proti ¼ pričakovane
vrednosti (tiste brez SE v EES).
Brez slabe vesti lahko torej trdimo, da se bo dejanska tržna
vrednost energije bodočih OVE ob trenutnem trendu rasti hitro
bližala vrednosti 0. In to ne upoštevajoč dodatnih stroškov EES
zaradi OVE.