Franc Mali

V okviru naše obravnave izhajam iz predpostavke, da se je skozi celotni zgodovinski razvoj
umetne inteligence implicitno zastavljalo vprašanje, ali ta lahko doseže oziroma celo preseže
človeško inteligenco. Od samih začetkov razvoja umetne inteligence so v tem smislu
spodbudo za tovrstna razmišljanja predstavljali različni testi, ki naj bi naj bi med drugim
nakazovali odgovor na vprašanja, ali se strojna »inteligenca« približuje človeški inteligenci.
V zgodnjih obdobjih so bile simbolne metode prevladujoč pristop pri izvajanju testov.
Radikalni premik se je zgodil potem, ko je tehnologija umetne inteligence prešla od klasičnih
načel strojnega učenja k načelom delovanja globokih nevronskih mrež. V pričujoči obravnavi
me v prvi vrsti zanima, ali se najnovejši razvoj generativne umetne inteligence (GUI), ki
temelji na modelu globokih nevronskih mrežah, že prehaja v fazo umetne splošne inteligence
in morda – kot naslednji korak – umetne superinteligence, s čimer naj bi bila odprta pot k
nadvaldi stroja nad človekom.