O multikonferenci

Mednarodna multikonferenca Informacijska družba, ki poteka vsako leto na Institutu ‘Jožef Stefan’, tudi založniku zbornika, omogoča raziskovalcem, da predstavijo svoje najnovejše raziskave in odkritja z različnih področij informacijske družbe. Multikonferenco vsako leto sestavljajo skrbno izbrane konference.

Informacijska družba spreminja svet in tudi slovensko družbo. Zato je pomembno, da se teh sprememb zavedamo in jih sprejmemo v vsakdanje življenje. Cilj multikonference ni najti dokončne odgovore na probleme, ki se porajajo ob pohodu informacijske družbe, temveč sprožiti interdisciplinarne strokovne razprave in zastaviti smernice za nadaljnje raziskovanje. Multikonferenca bo imela vlogo foruma svetovnih in domačih raziskovalcev, kjer se bo razglabljalo o sedanjih in prihodnjih raziskovalnih usmeritvah, poslovnih priložnostih ter vladnih politikah Evrope in Amerike, izmenjevalo ideje in razvijalo vizijo informacijske družbe.

Ustanove in posamezniki so vabljeni, da predstavijo prispevke o zanimivih novih dognanjih s področja katere izmed sestavnih konferenc. Pripravijo lahko tudi pregled stanja in novosti v svoji ustanovi, spregovorijo o problemih znanosti in razvoja v Sloveniji, o odnosu države ali o tem, kako bi se morala Slovenija razvijati v smeri informacijske družbe.

Mednarodna multikonferenca Informacijska družba se ponaša z več kot 20-letno tradicijo, saj se redno odvija že od leta 1997, že pred njenim nastankom pa je obstajala pod podobnim imenom in v nekoliko manjši različici. S tem velja za eno izmed najstarejših in najpomembnejših slovenskih znanstvenih in strokovnih konferenc.

Recenzentski postopek

Vse konference, ki so del mednarodne multikonference Informacijska družba, sledijo procesu enojno slepe recenzije vsaj enega recenzenta. Identiteta recenzentov ni znana, ravno tako recenzenti ne poznajo identitete drug drugega. Ugovor na odločitev o sprejetju je lahko podan le preko predsedstva programskega odbora.

Dostop do prispevkov

Mednarodna multikonferenca Informacijska družba in njen založnik, Institut ‘Jožef Stefan’, omogočajo odprt dostop do celotnega besedila sprejetih prispevkov ob koncu konference. Za avtorje je objava v konferenčnem zborniku brezplačna. Konferenca želi s svojim delovanjem podpirati prosto globalno izmenjavo znanja.

Izjava o spoštovanju založniških in akademskih etičnih standardov

Objava prispevka v končerenčen zborniku mednarodne multikonference Informacijska družba predstavlja rezultat trdega dela avtorjev, ki s tem prav tako predstavljajo svoje raziskovalne inštitucije. Zato je nujno, da so prispevki podvrženi etičnim standardom. Ti veljajo za vse, ki so vključeni v proces objave prispevka, in vključujejo avtorje, urednike, uredniški odbor, recenzente in založnika.

Kot založnik Institut ‘Jožef Stefan’ priznava svoje etične obveznosti in rigorozno deluje v skladu z njimi.

Zagotavljamo, da noben komercialni vidik, ki bi ga potencialno predstavljajo delo avtorjev, ne vpliva na uredniške in recenzentske odločitve.

Naša izjava o etiki objavljanja temelji na Smernicah za dobro prakso Odbora za etiko objavljanja COPE (COPE’s Guidelines) in na veljavnih politikah založbe Elsevier.

Dolžnosti avtorjev in avtoric

Standardi poročanja: Avtorji izvirnih raziskavah morajo predložiti natančno poročilo o svojem delu in objektivno razpravo o njegovem pomenu. Podatki, ki so jih avtorji pridobili, morajo biti pravilno in transparentno predstavljeni v prispevku. Prispevek mora vsebovati dovolj informacij za replikacijo. Zavestno napačne izjave veljajo za neetično in niso dovoljene.

Dostop do raziskovalnih podatkov: Avtorje lahko urednik prosi, da v pregled predložijo surove podatke, povezane z njihovim prispevkom. Avtorji so lahko naprošeni, da jih naredijo prosto dostopne.

Plagiatorstvo: Avtorji se morajo zagotoviti izvirnost svojega dela. Ko ne gre za izvirne ugotovitve in ostale oblike poročanja, mora biti slednje pravilno citirane in navedene. Plagiatorstvo v katerikoli obliki je neetično in ni dovoljeno.

Večkratno objavljanje: Avtor ne sme objaviti dela, ki že opisuje obstoječe delo, brez novega vsebinskega doprinosa. Oddaja enakega dela je neetično in ni dovoljeno.

Navedbe virov: Avtor mora vedno ustrezno navesti delo drugih, če je kakorkoli smiselno vplivalo ali drugače doprineslo k avtorjevi raziskavi in prispevku. Citirani viri morajo biti preverljivi. Informacije, ki jih avtorji prejmejo zasebno, morajo imeti dovoljenje za objavo.

Avtorstvo članka: Kriteriji za avtorstvo omejujejo avtorstvo na tiste osebe, ki so pomembno prispevali h končnemu delu. Ostali vpleteni morajo biti navedeni v zahvali. Vsi avtorji morajo dobiti prispevek v vpogled pred oddajo in se s slednjo tudi strinjati. Tako avtorji kot ostali vpleteni morajo soglašati z avtorstvom oz. omembo imena v zahvali pred oddajo prispevka.

Tveganje za ljudi: Avtorji morajo ob delu z ljudmi zagotoviti, da so pridobili vsa potrebna dovoljenja v skladu z zakoni in smernicami pristojnih inštitucij. V prispevku avtorji to zagotovijo z izjavo. Privoljenja ljudi morajo biti pridobljena pred začetkom raziskave. Zasebnost pridobljenih podatkov o ljudeh mora biti vedno zaščitena.

Konflikti interesov: Avtorji morajo razkriti vse finančne in druge konflikte interesov v primernih sekcijah prispevka. To vključuje tudi vse finančne podpore, ki so omogočile nastanek prispevka.

Bistvene napake v objavljenih delih: Avtorji so dolžni obvestiti urednika in uredniški odbor o kakršnikoli odkriti napaki, ki bistveno vpliva na vsebino oddanega prispevka. Ta bo umaknjen ali popravljen. Avtorja bo uredniški odbor o slednjem obvestil pred dejanjem samim.

Dolžnosti urednika in uredniškega odbora

Odločitev glede objave: Urednik je odgovoren za vse dokončne odločitve glede objav. K odločitvi lahko prispeva uredniški odbor. Urednika upošteva pravne zahteve, ki zadevajo klevetanje, avtorske pravice in pagiatorstvo.

Načelo poštenosti: Urednik oceni prispevke izključno na podlagi intelektualne vsebine in ne glede na raso, spol, spolno usmerjenost, versko prepričanje, etični izvor, državljanstvo, politično filozofijo ali ostale, za intelektualno vsebino nepomembne vidike avtorjev.

Zaupnost: Urednik in člani uredniškega odbora ne smejo razkrivati informacij o oddanem prispevku nikomur drugemu, razen ustreznemu avtorju, recenzentom, potencialnim recenzentom, drugim svetovalcem uredništva in založniku, če je to primerno.

Konflikti interesov: Urednik brez izrecnega dovoljenja avtorja ne sme uporabiti neobjavljenih podatkov, razkritih v za objavo predloženem rokopisu, za svoje lastno raziskovalno delo. Če je mogoče, naj se urednik vzdrži ocenjevanja rokopisov, če je njegovo delo z njimi v konfliktu interesov, pa naj bo to zaradi tekmovalnosti, sodelovanja ali drugih razmerij in povezav s katerim od avtorjev, družb in institucij, povezanih s člankom. V takšnih primerih naj o objavi članka presoja uredniški odbor.

Dolžnosti recenzentov

Prispevek k uredniškim odločitvam: Recenzent s svojo strokovno oceno pomaga uredniku pri sprejemanju uredniških odločitev. Recenzent prav tako preko urednika pomaga avtorju pri izboljšanju prispevka. Če se recenzent ne počuti kvalificiranega za recenzijo prispevka, mora obvestiti urednika in se izvzeti iz recenzentskega postopka.

Zaupnost: Recenzent je dolžan obravnavati vsako delo kot zaupen dokument. O delu recenzent ne sme razpravljati ali ga kazati drugim, razen če je drugače dogovorjeno tako z avtorjem kot z urendikom.

Navedbe virov: Recenzenti morajo identificirati ustrezna objavljena dela, ki jih avtorji niso citirali, in o tem obvestiti urednika in avtorja.

Konflikti interesov: Recenzent se mora izvzeti iz postopka (in posledično biti nadomeščen) recenzije prispevkov, kjer prihaja to konfliktov interesov. Vse odločitve morajo biti sprejete v komunikaciji z urednikom in morebitnimi ostalimi vpletenimi.