Prof. Bajec Marko je na UL FRI ustanovil Laboratorij za podatkovne tehnologije. kar je sovpadalo tudi z ustanovitvijo podjetja Optilab. S skupino raziskovalcev so se na pobudo in povpraševanja iz gospodarstva poglobljeno ukvarjali z analizo podatkov, predvsem s področja avtomobilskega in zdravstvenega zavarovanja. Razvijali so algoritme in na njih temelječe informacijske rešitve, ki so bile v pomoč pri iskanju namernih ali nenamernih nepravilnosti v poslovanju.
Prof. dr. Igor Bernik je profesor, ki si prizadeva, da bi se področje informacijske oziroma kibernetske varnosti osamosvojilo od informatike in varstvoslovja ter ga predstavlja kot ključno vedo prihodnje digitalizirane družbe. Pri tem se osredotoča tudi na digitalno vključenost vseh državljanov v trajnostni razvoj. Vsebinsko je razvil področje informacijske varnosti in postavil temelje znanstveno-raziskovalni dejavnosti družboslovnega proučevanja informacijske varnosti.
Izr.prof.dr Marjan Krisper na UL FRI za Informacijske sisteme in Razvoj informacijskih sistemov in druge. Vodil je številne informacijske projekte, tako za javno upravo ter državne organe kot tudi za večja slovenska podjetja. Že v osemdesetih letih so delali za javni sektor (izbira sistema za upravljanje z bazami podatkov za državno upravo), v 90 letih pa izdelali številne strateške dokumente, predvsem za večja slovenska podjetja (Petrol, PTT, Slovenske železnice, Mobitel, Telekom, Klinični center, prenova in vzpostavitev Centralnega registra prebivalstva). Bil je vodilni avtor metodologije EMRIS (Enotna metodologija razvoja informacijskih sistemov), ki je bila dolga leta temeljna metodološka usmeritev vseh informacijskih projektov v javni upravi. Je dobitnik nagrade Donald Michie and Alan Turing za življensko delo.
Profesor na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Njegova glavna raziskovalna področja so na stičišču programskih jezikov, razvoja programske opreme in evolucijskega računanja. Njegova raziskovalna filozofija vključuje reševanje praktičnih problemov kompleksnosti realnega sveta in predlaganje temeljnih rešitev, ki imajo potencial za pomemben dolgoročni vpliv na področje računalništva.
Je vodja Laboratorija za heterogene računalniške sisteme na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. Raziskovalno se ukvarja z metapodatki, interoperabilnostjo, upravljanjem s podatki, repozitoriji, podatkovnimi arhivi, digitalnimi knjižnicami, heterogenim in paralelnim procesiranjem, procesiranjem naravnega jezika, detekcijo plagiatov, e-učnimi okolji, upravljanjem z znanjem, iskanjem znanja v strukturiranih ni nestrukturiranih virih podatkov, odprto znanostjo in akademsko integriteto.
Palčič Devid se v svojem profesionalnem življenju ukvarja predvsem z avtomatizacijo, kar pomeni da računalnike uporablja za to, da vplivajo na fizičen svet. Avtomatizacijo navadno povezujemo z industrijo (industrijska avtomatizacija) in tudi Devid je avtomatizacijo najprej apliciral v stroje in procese, vendar je kmalu ugotovil, da lahko iste principe uporabi kjerkoli. Devid Palčič je zasnoval več kot 100 izdelkov, sodeloval pri več patentih in volil številne raziskovalne in razvojne projekte, fokus v prihodnosti pa je obvladovanje celotne verige od avtomatizacije, računalništva na robu, pa naprednih digitalnih storitev, ki vključujejo strojno učenje in umetno inteligenco.
Redni profesor na UL FRI. Raziskovalno se je ukvarjal z optimizacijo podatkovno pretokovnega računanja; vzporednim računanjem; razvojem in analizo algoritmov kombinatorične optimizacije; teorijo računske zahtevnosti in teorijo izračunljivosti. Bil je vodja raziskovalnega programa in vodja/sodelavec domačih/mednarodnih raziskovalnih projektov, slednjih predvsem z Univerzo v Grenoblu ter njenima institutoma TIMA in LMC-IMAG. Bil je predstojnik Katedre za teoretično računalništvo UL FRI, vodja Laboratorija za algoritmiko UL FRI in predsednik Akademskega zbora UL FRI. Raziskovalno delo je dokumentiral v 45 člankih v znanstvenih revijah, 61 prispevkih na znanstvenih konferencah in 4 znanstvenih monografijah pri mednarodni založbi Springer.