{"id":16476,"date":"2024-09-19T10:32:29","date_gmt":"2024-09-19T08:32:29","guid":{"rendered":"https:\/\/is.ijs.si\/?p=16476"},"modified":"2025-03-26T13:34:38","modified_gmt":"2025-03-26T12:34:38","slug":"oblikovanje-specificnih-habitatov-kot-ukrepanje-za-zmanjsanje-vplivov-hidroelektrarn-na-okolje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/is.ijs.si\/?p=16476","title":{"rendered":"Oblikovanje specifi\u010dnih habitatov kot ukrepanje za zmanj\u0161anje vplivov hidroelektrarn na okolje"},"content":{"rendered":"\n<p>Andra\u017e Hribar<\/p>\n<p><strong>Povzetek<\/strong><br \/>Zajezba na vodotoku je tisti del vsake hidroelektrarne, ki<br \/>predstavlja najve\u010djo spremembo v prostoru in ima najve\u010dji vpliv<br \/>na okolje v \u010dasu obratovanja HE. Sodobni pristopi k ume\u0161\u010danju<br \/>akumulacij zahtevajo celovit in multidsciplinaren pristop ter<br \/>vklju\u010ditev razli\u010dnih dele\u017enikov. Vklju\u010devanje \u0161irokega kroga<br \/>strokovnjakov iz razli\u010dnih podro\u010dij po eni strani odpre veliko<br \/>vpra\u0161anj, po drugi strani pa omogo\u010di tak\u0161no ukrepanje, ki<br \/>zmanj\u0161a vpliv ob umestitvi objekta in tudi v \u010dasu obratovanja.<br \/>Primer iz prakse so preto\u010dne akumulacije na spodnji Savi, kjer so<br \/>se v \u010dasu gradnje uredili nadomestni habitati, v \u010dasu obratovanja<br \/>pa se na podlagi monitoringov in sodelovanja s strokovnjaki s<br \/>podro\u010dja ekologije, biologije in drugih naravoslovnih ved zbirajo<br \/>podatki in oblikujejo nova znanja o prostoru. To omogo\u010da<br \/>prilagajanje spremembam v naravi, ki so neizbe\u017ene: ravno narava<br \/>je tista, ki daje prostoru dinamiko. Stati\u010dni objekti, kakr\u0161ne naj<br \/>bi bile hidroelektrarne, se morajo prilagajati tej dinamiki z<br \/>novimi ukrepi, ki ne nasprotujejo naravi temve\u010d sprejemajo nove<br \/>naravne danosti in gradijo na prednostih, ki jih preto\u010dne<br \/>akumulacije nudijo. Vzdr\u017eevanje hidroelektrarn naj bi bila<br \/>na\u010deloma rutinska aktivnost. Vendar nova spoznanja v<br \/>migracijah organizmov (na primer ribe), prihod novih vrst v<br \/>prostor (na primer bober), \u0161irjenje novih tujerodnih vrst (trikotna<br \/>ladjica), spremembe v hidrolo\u0161kem re\u017eimu reke (prehod Save iz<br \/>sne\u017eno-de\u017enega re\u017eima v de\u017eni re\u017eim) in klimatske spremembe<br \/>zahtevajo razvoj in prilagajanje. Vsi novi ukrepi se dandanes<br \/>morajo izpeljati po na\u010delih kro\u017enega gospodarstva, upo\u0161tevati pa<br \/>je potrebno tudi spremljanje oglji\u010dnega odtisa, kar je pri<br \/>aktivnostih vezanih na sedimente vse pomembnej\u0161e vpra\u0161anje. V<br \/>dru\u017ebi HESS imamo postavljen dvojni sistem: spremljanje stanja<br \/>preto\u010dnih akumulacij v na\u0161em upravljanju na eni strani in<br \/>oblikovanje nabora za\u017eelenih ukrepov za pove\u010danje okoljske in<br \/>dru\u017ebene vrednosti. Sistem omogo\u010da primerjavo obeh sklopov in<br \/>ukrepanje na na\u010din, da se ob vsaki sanaciji ali modifikaciji dose\u017ee<br \/>dodana vrednost. Primerov tovrstnega ukrepanja na spodnji Savi<br \/>je veliko, trenutno v fazi realizacije je projekt ureditve bre\u017eine<br \/>Kompolje na preto\u010dni akumulaciji HE Bo\u0161tanj.<\/p>\n<p>\u00a0<\/p>\n\n\n\n<div data-wp-interactive=\"core\/file\" class=\"wp-block-file\"><object data-wp-bind--hidden=\"!state.hasPdfPreview\" hidden class=\"wp-block-file__embed\" data=\"https:\/\/is.ijs.si\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/IS2024_-_Environment_paper_8.pdf\" type=\"application\/pdf\" style=\"width:100%;height:600px\" aria-label=\"Embed of IS2024_-_Environment_paper_8.\"><\/object><a id=\"wp-block-file--media-a46eb08c-6035-498b-9cc2-d3855af563fe\" href=\"https:\/\/is.ijs.si\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/IS2024_-_Environment_paper_8.pdf\">IS2024_-_Environment_paper_8<\/a><a href=\"https:\/\/is.ijs.si\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/IS2024_-_Environment_paper_8.pdf\" class=\"wp-block-file__button wp-element-button\" download aria-describedby=\"wp-block-file--media-a46eb08c-6035-498b-9cc2-d3855af563fe\">Download<\/a><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"","protected":false},"author":29,"featured_media":24966,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[111,102],"tags":[],"class_list":["post-16476","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-doi-env-2024","category-papers"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/is.ijs.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16476","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/is.ijs.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/is.ijs.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/is.ijs.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/29"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/is.ijs.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=16476"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/is.ijs.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16476\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":25034,"href":"https:\/\/is.ijs.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/16476\/revisions\/25034"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/is.ijs.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/24966"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/is.ijs.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=16476"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/is.ijs.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=16476"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/is.ijs.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=16476"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}